Avstrijsko ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog zakonskih sprememb, po katerih se bodo plače zapornikov za njihovo delo v zaporih leta 2026 zvišale. Povprečna urna postavka se bo na podlagi zakonske uskladitve povečala za devet centov in bo po novem znašala 2,09 evra. Cilj nove ureditve je, da se višina plačila ne bi več opirala zgolj na indeks tarifnih plač avstrijskega statističnega urada, temveč bi upoštevala tudi povprečne dogovore o povišanju plač v gospodarstvu. Predvideno je, da bo zakonodajni postopek končan v prvi polovici letošnjega leta. V zaporih na Dunaju in drugod po državi zaporniki opravljajo različna dela, ki so del procesa resocializacije, plačilo pa jim omogoča določeno mero finančne neodvisnosti po odpustu. Spremembe odražajo širša prizadevanja za posodobitev zaporskega sistema in prilagoditev plačil dejanskim gospodarskim razmeram v državi.

Delavska zbornica (AK) zahteva povečanje števila mest v poklicnih srednjih in višjih šolah (BMHS) v Avstriji, saj naj bi se število učencev po podatkih Statističnega urada Avstrije povečalo bolj kot v zgornjih stopnjah splošnoizobraževalnih srednjih šol (AHS). AK poziva k novim šolskim zgradbam, več mestom za izobraževanje ob delu in spremljanju šolskih mest, saj so BMHS dosegle svoje meje zmogljivosti. Med letoma 1973 in 2023 se je število učencev v BMHS skoraj podvojilo na 182.000, v 40 odstotkih razredov pa je 30 ali več učencev.

V Nemčiji se bodo pokojnine v prihajajočem letu zvišale za 3,7 odstotka, kar bo dodatno obremenilo državni proračun. Reforma pokojninskega sistema je nujna, saj stroški pokojnin presegajo predvidene izdatke.

Po napovedih Statistik Austria bo število učencev v Avstriji preseglo milijon in bo do šolskega leta 2029/30 še naraščalo. Pričakovano triodstotno povečanje je predvsem posledica povečanega števila rojstev med letoma 2014 in 2017 ter priseljevanja. Po letu 2030 pa se pričakuje ponoven upad števila učencev.

Po podatkih Statistik Austria so se bolniški staleži zaposlenih v Avstriji leta 2024 nekoliko zmanjšali. Socialna zavarovalnica je poročala o 6.035.934 primerih bolniške odsotnosti, kar je 0,4 odstotka manj kot leta 2023. Povprečno trajanje bolniškega staleža je bilo 15,1 dan.

V prvem četrtletju leta 2025 je v Avstriji v prometnih nesrečah umrlo 63 ljudi, med njimi je bilo 54 moških in 9 žensk. To pomeni šestkrat več umrlih moških kot žensk, kar kaže na precejšnje razlike med spoloma. Statistični podatki avstrijske statistike (Statistik Austria) izpostavljajo tudi, da so moški pogosteje vpleteni v prometne nesreče kot ženske.

Avstrijska industrija in gradbeništvo sta junija zabeležila upad prometa. Po preliminarnih ocenah avstrijskega statističnega urada Statistik Austria se je prodaja v industriji zmanjšala za 2,1 odstotka, v gradbeništvu pa za 3,6 odstotka. Celoten padec v obeh sektorjih je znašal 2,4 odstotka.

V lanskem letu se je skoraj četrtina vseh prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Avstriji zgodila v juliju in avgustu. Od skupno 2.705 nesreč jih je 24 odstotkov, kar je približno 650, padlo v ta dva poletna meseca, opozarja avstrijski avtomobilski klub ÖAMTC. Podatki kažejo, da so se leta 2024 zgodile najhujše posledice prometnih nesreč z alkoholom od leta 2018. ÖAMTC poudarja, da poletni meseci s toplimi večeri in druženjem pogosto vodijo v povečano uživanje alkohola in neprevidnost voznikov.

V Steiermarku je prvič več kot polovica novih registriranih avtomobilov SUV-jev, medtem ko je v Spodnji Avstriji delež SUV-jev in terenskih vozil dosegel nov rekord, saj je predstavljal 46,9 odstotka vseh novih vozil v prvi polovici leta. Organizacija VCÖ poziva k ukrepom za zmanjšanje deleža SUV-jev in poudarja potrebo po varčnejših modelih.